Tudi takojšnja polemika o izključitvi Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, ki se je uresničila.
Cilj izključitve velikih ruskih bank iz sistema SWIFT je izolirati jih od mednarodnih finančnih trgov in ohromiti sposobnost Rusije, da odplačuje svoje obveznosti, kar bo povzročilo nadaljnje padanje vrednosti ruskega rublja. Poleg tega so bili izdani tudi ukrepi proti ruski centralni banki. Vsi ti ukrepi naj bi povzročili, da Rusija ne bo mogla nadaljevati financiranja vojne z Ukrajino in prisilili ruskega predsednika Vladimirja Putina, da sklene mir.
Po drugi strani se lahko Rusija na to potezo odzove s prekinitvijo dobave plina in nafte, kar bi lahko imelo negativne posledice za druge države. Napad na Ukrajino je že v prvih dneh vojne povzročil znatno povišanje cen nafte in plina. Vendar je bila njihova dobava v Evropo do zdaj še vedno neomejena. Vojna med dvema silama se vedno negativno odraža na svetovnih trgih. Medtem ko se je ameriški dolar po nesrečnih dogodkih povzpel na najvišjo raven v skoraj dveh letih, je ruski rubelj padel na rekordno nizko raven.
Amerika in Evropa sta že napovedali številne sankcijske ukrepe, ki naj bi vplivali na rusko gospodarstvo. Ti segajo od blokade zračnega prostora do sankcij proti številnim ruskim oligarhom in sankcij za številne subjekte
.
Kitajska pa se je situacije lotila z izjavo, da je pripravljena Rusiji pomagati pri zmanjšanju vpliva sankcij in biti v pomoč v razmerah, ko se odnosi države z zahodnimi državami zaradi invazije na Ukrajino močno poslabšujejo.
Tudi trenutne razmere so sprožile še en plaz reakcij. Britanski konglomerat BP je že napovedal, da bo odsvojil svoj delež v ruskem naftnem podjetju Rosneft. V petek je organizacija (OECD) napovedala, da končuje postopek pridruževanja Rusije v njene vrste. Zanimivo je, da je bil ta proces prekinjen od leta 2014.
Tudi ostaja vprašanje, zakaj bi se katera koli država z gospodarskega ali humanitarnega vidika želela izčrpavati z vojno, ko krize in posledic pandemije COVID-19 še ni konec. Trenutno se zdi, da odgovor pozna le ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sprožil bombardiranje Ukrajine. Ruska vojska je začela zračni, pomorski in kopenski napad, ki velja za največji napad ene države na drugo od začetka druge svetovne vojne.
Vznikla vojna je že prizadela cene evropskih podjetij, pa tudi indeksov, in od razvoja razmer v prihodnjih dneh bo odvisno tudi, v kolikšni meri bodo potisnili svojo vrednost.
Če se bo še naprej stopnjevala, lahko najverjetneje pričakujemo, da se bodo vlagatelji umaknili v varna zatočišča in da bo vrednost zlata presegla psihološki prag 2.000 unč. Pravzaprav bodo vlagatelji verjetno začeli umikati svoj vloženi denar iz bolj tveganih sredstev in ga vlagati v zlato ali obveznice. K rasti cen prispeva tudi drugi dejavnik v obliki inflacije, saj ameriška centralna banka Fed postopoma zaostruje monetarno politiko, vlagatelji pa zagotovo ne morejo računati na to, da bo svetovnemu gospodarstvu vrgla rešilno vrv v obliki dodatnih spodbud.