Lani so delovno silo prizadele strašljive napovedi. V ZDA se je stopnja brezposelnosti aprila povzpela na visoke vrednosti, ki so bile nazadnje vidne v času velike krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu se evropski trg dela razlikuje od ameriškega.

Pred izbruhom krize je bila stopnja brezposelnosti v EU in evrskem območju na najnižjih vrednostih po letu 2008. V evroobmočju je bila vredna 7,5 %, v EU pa celo odstotno točko manj.

Boljši napredek kot po finančni krizi

Ko je udaril prvi val, je bilo treba zapreti velik del gospodarstva. Evropske države so se za razliko od ameriške uprave odločile, da bodo preprečile hitro rast brezposelnosti, in prilagodile programe za podporo ohranjanju delovnih mest.

Sčasoma je postalo jasno, da se lahko spomladanski val pandemije Covid-19 vrne v drugem ali celo tretjem valu. Razmere so bile uničujoče za nekatere gospodarske panoge, zlasti za zasebni sektor, ki deluje na področju turizma, gostinstva in nastanitvenih storitev, kjer je prodaja močno upadla. Zaradi dolgotrajne prekinitve je bilo neizogibno obsežno odpuščanje.

V skoraj vseh evropskih državah je bilo postopno povečevanje stopnje brezposelnosti in števila brezposelnih realnost. Stopnja brezposelnosti je konec lanskega poletja dosegla najvišjo vrednost 8 %. Od takrat se stopnja znižuje - deloma zaradi boljšega gospodarskega napredka v tretjem četrtletju in časovnega zamika, ki je značilen za razvoj brezposelnosti.

Preteklo cepljenje prinaša upanje

Zimi se je nadaljeval rahel, a vztrajen upad brezposelnosti, ne glede na to, da so turistično industrijo prizadele omejitve. Za to bi lahko obstajala razlaga - nihče več ni izgubljal zaposlitve, saj je bilo doseženo namišljeno dno. V prvih pomladnih mesecih je bilo na voljo nekaj sezonskih delovnih mest, nekaj delovne sile pa se je preselilo na druga delovna področja.

Prihodnji meseci prinašajo nekaj pozitivnih obetov. Cepljenje v EU se nadaljuje in se je v zadnjih tednih celo pospešilo. Zato se približujejo možni datumi ponovnega zagona nekaterih gospodarskih sektorjev, ki so morali biti več mesecev zaprti. Vendar bo škoda, ki jo je povzročila pandemija, znana šele po njenem koncu. Nekatera podjetja so verjetno trajno zapustila trg. V takem primeru bi lahko trajalo nekaj časa, preden bi se sproščena delovna sila zaposlila.

Vendar je stopnja brezposelnosti daleč od vrednosti, ki jih je povzročila gospodarska kriza pred desetimi leti. Takrat se je brezposelnost v evrskem območju povzpela nad 12 %, trenutno pa je le še nad 8 %. V Evropski uniji, če jo obravnavamo kot celoto, so bile njene vrednosti za približno eno odstotno točko nižje.

Precejšnje razlike med državami

Tržišče dela na Poljskem, ki ga je močno prizadela pandemija, se je z brezposelnostjo spopadlo najbolje v EU. Marca se je njena stopnja brezposelnosti v letu dni povečala s 3 na 3,1 %, število brezposelnih pa se je povečalo za približno 30.000.

Tako je pandemija povzročila veliko škodo na trgih dela v južni Evropi, kot so Španija, Italija ali Grčija, kjer je stopnja brezposelnosti narasla v dvomestnih številkah. Švedska in Francija sta prinesli precej presenetljive rezultate. Medtem ko se je brezposelnost na Švedskem marca povečala za dve odstotni točki na 9,1 %, kar je bilo precej nad evropskim povprečjem, je na primer Franciji uspelo ohraniti stopnjo brezposelnosti pod 8 %. Presenetljivo pa je, da je bila Francija dolgo časa med državami, kjer 10-odstotna stopnja brezposelnosti ni bila nič nenavadnega.

Zmanjka delovne sile?

Ključno vlogo bo zdaj poleg hitrosti gospodarskega okrevanja v EU imelo tudi odpiranje meja med državami, saj bi prav s turizmom povezani sektorji lahko poleti pospešili gospodarsko okrevanje.

Specifični dejavnik razvoja trga dela bo kmalu tudi nesorazmerje med cepljeno EU in "okoliškim svetom". Negotov razvoj pandemije v Ukrajini in drugih državah za vzhodno mejo EU ter v severni Afriki, Turčiji in na Bližnjem vzhodu ali v srednji in južni Aziji lahko povzroči njihovo nadaljnjo hermetično izolacijo od EU. Ta odrezanost od potencialnega pritoka delovne sile je lahko pomemben dejavnik, ki omejuje evropsko rast po krizi.  

Čas bo pokazal, ali bo "trdnjava Evropa", hermetično izolirana iz zdravstvenih razlogov, evropskemu gospodarskemu okrevanju prej koristila kot škodovala.

Evrula Papadopoulos, izvršna direktorica