Evropska unija je te korake uvedla za podporo energetsko trajnostnih zgradb, s čimer želi biti vzor bolj zelene prihodnosti in čistejšega okolja. Uradna direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EFDB) je bila sprejeta leta 2002 in pozneje revidirana v letih 2010 in 2018. V Franciji, na primer, ta ukrep deluje dlje, v Španiji je zahtevano, da vsaj 70 odstotkov porabe tople vode pokrivajo obnovljivi viri, najpogosteje so to solarni paneli.
Cilj je ogljična nevtralnost.
Nova pravila bi naj podprla obnovo in postopno izločila stavbe s slabimi parametri ter tako dosegla ničelne emisije. Vsaka država članica bi morala pravila vključiti v svojo nacionalno zakonodajo in se osredotočiti na uveljavljanje in spoštovanje standardov. S posameznimi koraki in načrti pa se bodo države članice zavezale same, na osnovi nacionalnih pravil, ne v enotni obliki. Za obstoječe stavbe je načrt doseči povprečno skladnost z energijsko nalepko E, pozneje D, za leto 2040 pa je načrtovana nova meritev, da bi se ugotovilo, ali je skupni energetski načrt uresničljiv do leta 2050.
Evropska unija želi dajati zgled in biti neodvisna
Pred zadnjo zimo smo lahko opazili močno odvisnost Evropske unije od energije iz Rusije. Davčne zavezance to dejstvo stane 100 milijard EUR letno. Na ta način bi lahko postale države Evropske unije na tem področju bolj samozadostne, hkrati pa bi se izognile ustvarjanju ogljične sledi. Načrt poleg tega zajema proizvodnjo 320 GW fotovoltaične energije do leta 2025 in nato zvišanje te vrednosti na 600 GW do leta 2030. Uspešna uresničitev te vizije bo stala več sto milijard evrov, ob tem pa bodo na voljo prihranki zaradi preusmeritve od uvažanja goriv. Uvedba strešne fotovoltaike bi po mnenju Evropske unije lahko pokrila kar 25 odstotkov porabe električne energije na njenem ozemlju, s čimer bi porabnike zaščitila pred visokimi cenami. Tako bi se približali cilju za leto 2030, po katerem bi naj vsaj 50 odstotkov skupne energije prihajalo iz obnovljivih virov.
Trenutni načrt je tudi podvojitev mere uporabe toplotnih črpalk in do leta 2030 proizvesti 10 milijonov ton zelenega vodika iz obnovljivih virov, prav tako pa tudi podvojiti zmogljivost vetrne energije. V okviru te točke so se Nemčija, Belgija, Nizozemska in Danska zavezale, da bodo zmogljivost vetrnih elektrarn na morju povečale desetkratno.
Naravnost v zeleno prihodnost
Ekonomsko situacijo v Evropski uniji bi to še jasneje usmerilo k energetski neodvisnosti in elektrifikaciji, pridružila bi se tudi trenutnemu trendu vse večje priljubljenosti električnih vozil. Podpiranje te vrste vozil bi lahko privedlo do pocenitve nafte, izgradnje dostopnejših polnilnic in razvoja primerne infrastrukture za širšo uporabo električnih avtomobilov. Mednarodna energetska agencija (IEA) je potrdila, da solarni sistemi trenutno nudijo najcenejšo elektriko v zgodovini, in meni, da bo do leta 2050 prav ta vrsta energije postala glavni svetovni vir. Glede na trenutno podnebno in energetsko situacijo je pot v smeri maksimalne izrabe obnovljive sončne energije prava izbira, toda na realne rezultate bomo morali še nekaj časa počakati.
