Vključene vodilne blagovne znamke
Med najbolj znanimi lahko omenimo Hershey, proizvajalca legendarnih Reese’s, ki je vložil 20 milijonov USD v biotehnološko podjetje, ki proizvaja kakav, gojen v laboratoriju. Lindt je vložil 5,6 milijona, Mondelēz International – podjetje, ki stoji za sladkarijami, kot sta Oreo in Toblerone – je iz svojega proračuna namenilo 4,6 milijona, blagovna znamka Kinder, ki spada pod skupino Ferrero, pa je prispevala 15 milijonov. Največje naložbe so prišle od KitKata v višini 44 milijonov, M&M’s z do 1,4 milijarde ter proizvajalca slaščic Mars, ki je vložil kar 2 milijardi USD.
Predvidena rast evropskega trga kakava in čokolade od leta 2021 do 2034. *[1]
Pravi ali »ponaredek«?
Po mesu, gojenem v laboratoriju, ki je pred časom odmevalo po vsem svetu, zdaj v ospredje stopajo informacije o podobno gojenem kakavu. To seveda sproža številna vprašanja in pomisleke, ki so glede na razpoložljive informacije neutemeljeni. Kakav, ustvarjen v laboratorijskih pogojih, dejansko izvira iz celic, odvzetih neposredno iz kakavovega zrna; gre torej za kakav, gojen iz celic pravega sadja. Preprosto ne izvira iz tradicionalnega kmetijstva, ampak iz gojenja v nadzorovanem laboratorijskem okolju. Znanstveniki eksperimentirajo tudi s proizvodnjo čokolade iz kakavovih lupin, ki se običajno zavržejo med konvencionalno proizvodnjo čokolade.
Na voljo že leta 2027
Izraelska start-up podjetja, kot sta Kokoom in Celleste Bio, skupaj z vrsto drugih podjetij po vsem svetu, trenutno delajo na kakavu, gojenem v laboratoriju. Med njimi je tudi California Cultured, ki še čaka na odobritev Uprave za hrano in zdravila (FDA), da bi svojo čokolado lansirala na trg. Kljub različnim govoricam, da podjetja to čokolado že dodajajo svojim izdelkom, ta še ni na voljo v trgovinah, izdelki iz tega kakava pa naj bi na police prišli predvidoma leta 2027.
Ekološki vidik
Kakavovci se pogosto gojijo na izkrčenih površinah, kar poslabšuje kakovost tal in zahteva velike količine gnojil in pesticidov, kar pomeni, da bi čokolada, gojena v laboratoriju, lahko koristila tudi okolju. Vendar je Sophia Carodenuto, politična geografinja, specializirana za globalne prehranske sisteme na Univerzi v Victorii, v članku za The Guardian opozorila na slabosti laboratorijske proizvodnje blaga: namreč na negativni vpliv na male kmete v Zahodni Afriki, ki so za svoj preživetje odvisni od gojenja in prodaje kakava. Po drugi strani pa Shirley Temeng-Asomaning, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Chocolate Mall v Gani, upa, da bo znanost dopolnjevala delo kmetov, namesto da bi z njimi tekmovala. Glede na nenehno rast povpraševanja se zdi slednji scenarij verjetnejši...
Trenutni trendi tržnih cen
Cene kakava na borzi so leta 2024 dosegle zgodovinske višine, z najvišjo vrednostjo 12.000 USD na tono. Za primerjavo: v začetku junija 2026 se terminske pogodbe za kakav trgujejo po ceni okoli 4.000 USD na tono. Pozornost je trenutno usmerjena v pojav El Niño, ki bi lahko poškodoval letino v Gani in na Slonokoščeni obali, državah, ki prispevata več kot 60 odstotkov svetovne proizvodnje. Hkrati pa obeti za okrevanje cen v sezoni 2025/2026 in podatki o zalogah kakava na borzi ICE – ki so se do 29. maja povzpele na skoraj dveletno najvišjo raven (2.846.957 vreč) – omejujejo nadaljnjo rast cen te surovine. *
Trend vrednosti terminskih pogodb na kakav v zadnjih 5 letih. (Vir: TradingEconomics) *
* Pretekla uspešnost ni jamstvo za prihodnje rezultate.
[1] Napovedi za prihodnost temeljijo na predpostavkah in trenutnih pričakovanjih, ki se lahko izkažejo za netočne, ali na trenutnih gospodarskih razmerah, ki se lahko spremenijo. Takšne izjave niso jamstvo za prihodnje rezultate. Vključujejo tveganja in druge negotovosti, ki jih je težko napovedati. Dejanski rezultati se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so izraženi ali nakazani v kakršnih koli napovedih za prihodnost.
