Več kot dve desetletji neizpolnjenih zavez
V državah Višegrajske četverice je javnost spomladi 2003 na referendumih glasovala za pridružitev Evropski uniji. S podpisom pristopnega sporazuma in sprejetjem pravil Maastrichtske pogodbe so se zavezale, da bodo v prihodnosti uvedle evro. Ta zaveza sicer ni natančno časovno opredeljena in minilo je že 21 let, vendar se Madžarska, Poljska in Češka ne želijo odpovedati svojim valutam. Edina, ki je prostovoljno zamenjala slovaško krono za evropsko valuto in vstopila v euroobmočje, je bila Slovaška leta 2009.
Skurzi na Češkem so jasni
Tudi predsednik Václav Klaus se je na Češkem odločno zavzel proti evru in njegova retorika se do danes ni spremenila. Nasprotno, sedanji predsednik Peter Pavel je v začetku leta 2024 spodbudil začetek strokovne razprave na temo uvedbe evra in izpolnitve obveznosti države do EU. Vendar je razpoloženje v državi proti temu predlogu. Lanskoletna raziskava agencije Median za Radiožurnál je pokazala, da je kar 58 odstotkov čeških državljanov proti uvedbi evra. Hkrati pa bi država brez večjih težav izpolnila t. i. lizbonsko strategijo. Maastrichtska merila, ki so potrebna za vstop v evrsko območje, vključujejo omejeno stopnjo inflacije, primanjkljaj državnega proračuna, dolgoročno obrestno mero in velikost javnega dolga. Poleg tega mora biti valuta države vsaj dve leti pred ocenjevanjem vključena v evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM II), njen menjalni tečaj pa mora biti v strogo določenih mejah. Vendar je lanskoletna raziskava Evropske komisije (EK) pokazala, da je država doslej izpolnjevala le en pogoj - dolgoročno obrestno mero.
Datum še vedno ni znan
Češka zaradi pomanjkanja podpore prebivalstva še vedno ne namerava določiti datuma sprejetja evropske valute. Finančni minister Zbyněk Stanjura je pred kratkim za AFP dejal, da če podpora države evru ne bo dosegla vsaj 50 odstotkov, se češki kroni nima smisla odpovedati. Dejstvo pa je, da kljub skepticizmu v državi kar 78 odstotkov ljudi v Evropski uniji plačuje z evrom in da je Češka izvozno gospodarstvo. V praksi bi evro pomenil pospešitev, poenostavitev in zmanjšanje transakcijskih stroškov, lažjo primerljivost cen z drugimi državami, pa tudi večjo privlačnost za tuje vlagatelje, kar je bilo po uvedbi evra mogoče opaziti na primer na Slovaškem ali v Sloveniji.
Švedi in Poljaki še niso naklonjeni evru
V lanskoletni oceni EK je bilo ugotovljeno, da Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska ne izpolnjujejo vseh meril za vstop v euroobmočje, Poljska in Madžarska pa ne izpolnjujeta niti enega od njih. Vendar pa je razpoloženje na Švedskem in Poljskem enako kot na Češkem. Javnomnenjska raziskava iz leta 2024 je pokazala, da bi 48,7 odstotka Švedov zavrnilo evro, raziskava IBRiS iz leta 2023 pa je pokazala, da je kar 63 odstotkov vprašanih Poljakov na enakem stališču.
Never Say Never
Pred nekaj dnevi je Bolgarija končno izpolnila vse pogoje in od komisije prejela zeleno luč. Bolgarski lev naj bi postal preteklost že 1. januarja 2026, ko bo Bolgarija postala 21. država, v kateri bo mogoče plačevati z evrom. Nasprotno pa so Romuni načrt za uvedbo evra iz leta 2024 prestavili na obdobje med letoma 2027 in 2028. Madžarska zaradi primanjkljaja v državnem proračunu še ne namerava določiti datuma uvedbe evra.
