Glavni dejavnik za trenutni padec ni izguba zaupanja v kralja plemenitih kovin, temveč nujna potreba po gotovini v gospodarstvih v vzponu. Adrian Ash iz BullionVault je ta pojav ustrezno opisal: »Zlato ste kupili zaradi krize. Zdaj je kriza prišla.« Zlato se je tako spremenilo v likvidno zakladnico v rokah centralnih bank, ki so pripravljene financirati obrambo, pokrivati naraščajoče cene energije ali zaščititi svoje slabše valute. Ta trend je najbolj viden prav v državah, ki so pod največjim geopolitičnim in gospodarskim pritiskom. Shaokai Fan iz Svetovnega sveta za zlato poudarja, da zmožnost bank, da prodajo zlato prav v časih krize, potrjuje njegovo resnično vrednost – gre za sredstvo, ki je visoko likvidno in ga je mogoče takoj unovčiti, ko drugi viri odpovejo.
Turški scenarij in boj za stabilnost na razvijajočih se trgih
Najpomembnejši prodajalec v letošnjem letu je doslej Turčija, katere uradne zaloge zlata so se samo v marcu zmanjšale za kar 131 ton. Turška centralna banka je uporabila tako neposredne prodaje kot zamenjave z enim samim ciljem – stabilizirati liro, ki se je od začetka spora z Iranom oslabila za skoraj 1,7 odstotka glede na dolar.* Rusija se odziva podobno z zmanjšanjem svojih rezerv za financiranje proračunskih primanjkljajev, prav tako pa tudi Gana, ki išče likvidnost v tuji valuti. Celo Poljska, ki je bila v preteklih dveh letih največja kupec zlata, je začela razmišljati o monetizaciji dela svojih rezerv v okviru obrambnih izdatkov. Za države, odvisne od uvoza nafte, katerih cene obremenjujejo njihovo plačilno bilanco, je zlato ponovno postalo zelo učinkovito orodje za obvladovanje tveganj.
Jastrebovska Fed in donosi obveznic
Poleg prodaj centralnih bank se ta plemenita kovina sooča tudi z neizprosnimi makroekonomskimi dejavniki v ZDA. Jastrebovska naravnanost ameriške Fed in naraščajoči donosi ameriških državnih obveznic ustvarjajo okolje, v katerem zlato kot neobremenjeno sredstvo izgublja del svoje privlačnosti. Podatki Natixis kažejo, da so centralne banke v letih 2022 do 2024 kupovale rekordnih tisoč ton na leto, v letu 2025 pa je to povpraševanje zaradi rekordne volatilnosti padlo na 863 ton.
Iskanje priložnosti
Kljub trenutni korekciji pa ni razloga za paniko, temveč za strateško pazljivost. Trenutna korekcija je morda le zanimiva priložnost za nakup po ugodnejši ceni, še posebej če upoštevamo, da se v napovedih za leto 2026 pričakuje nadaljnja rast cene zlata tudi v drugi polovici leta. [1] Trenutna situacija nas uči, da ta rumeni kovinski ni le varno zatočišče in statično premoženje, temveč aktivno orodje monetarne in obrambne politike. Na koncu je pomembno poudariti dejstvo, da zlata trenutno ne prodaja trg, ki vanj ne verjame, temveč trg, ki ga potrebuje za obvladovanje naraščajočih tveganj, ki izhajajo iz geopolitičnih razmer.
*Pretekla uspešnost ni jamstvo za prihodnje rezultate
[1] Napovedi za prihodnost temeljijo na predpostavkah in trenutnih pričakovanjih, ki so lahko netočna, ali na trenutnih gospodarskih razmerah, ki se lahko spremenijo. Takšne izjave niso jamstvo za prihodnjo uspešnost. Vključujejo tveganja in druge negotovosti, ki jih je težko napovedati. Rezultati se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so izraženi ali nakazani v kakršnih koli napovedih za prihodnost.
