Norveška si je vzela premor

Norveška se je odločila, da bo odložila načrte za obsežno globokomorsko vrtanje v svojih vodah, kar je pomemben premik od januarja, ko je vlada sprva odobrila sporni projekt. Predlog bi skoraj 300.000 km2 morskega dna odprl za rudarjenje polimetalnih konkrecij, ki vsebujejo ključne materiale, ki se uporabljajo v baterijah električnih avtomobilov ali solarnih ploščah. Norveška se za globokomorsko rudarstvo zanima zaradi želje, da bi zmanjšala svojo odvisnost od Kitajske pri pridobivanju plemenitih kovin. Vendar so okoljska tveganja, povezana z rudarjenjem, sprožila močno nasprotovanje. V tem primeru je imela ključno vlogo norveška socialistična leva stranka, ki je zagrozila, da bo umaknila podporo vladnemu proračunu, če ne bo preklican prvi krog podeljevanja dovoljenj, predviden za leto 2025. Predsednik vlade Jonas Gahr Støre je po poročanju BBC pojasnil, da je prekinitev začasna ter da se bodo regulativne priprave in okoljske presoje nadaljevale. Norveška okoljska organizacija je odložitev označila kot veliko zmago. Vendar so zaradi te poteze norveška podjetja, ki se ukvarjajo s podmorskim vrtanjem, ostala v negotovosti. Pričakovala so, da bodo lahko zaprosila za prvi krog dovoljenj.

Problematika podmorskega rudarjenja

Padoksalno je, da želi Norveška, ki velja za samooklicano vodilno državo na področju varstva oceanov, nadaljevati tudi potencialno škodljivo globokomorsko rudarjenje. Kot poroča BBC, je norveški inštitut za morske raziskave kritiziral vladne študije o ekološkem vplivu in meni, da je za popolno razumevanje tveganj potrebnih še vsaj pet let raziskav. Tako znanstveniki kot države so opozorili na ekološke posledice rudarjenja in se zavzeli za moratorij ali popolno prepoved. Poudarjajo ranljivost in biotsko raznovrstnost morskega dna ter opozarjajo, da bi vsaka rudarska dejavnost lahko uničila edinstvene in neraziskane morske vrste. Profesor Franz Geiger z univerze Northwestern v Illinoisu je navedel primer rudarskih območij na območju Clarion-Clipperton (CCZ) med Havaji in Mehiko, kjer se bakterije niso obnovile niti desetletja po rudarjenju. Ta območja so v popolnem nasprotju z nedotaknjenimi podvodnimi območji, kjer je raznolikost živali še večja kot v deževnem gozdu. Po podatkih Britanskega naravoslovnega muzeja so konkrecije nujne za številne oblike življenja, pošiljanje strojev pa ne bi vplivalo le nanje, temveč tudi na morske sesalce, lahko bi poškodovalo ekosisteme v srednjih plasteh oceana in nenazadnje motilo način shranjevanja ogljika, kar bi negativno vplivalo na svetovno podnebje.

Temni kisik

V okviru podvodnih konkrecij so znanstveniki prišli do pomembnega odkritja. Študija, objavljena julija 2024 v reviji Nature Geoscience, razkriva, da več milijonov let stare kovinske konkrecije globoko v temnih krajih Tihega oceana proizvajajo tako imenovani temni kisik. Do tega prelomnega odkritja so znanstveniki prišli med raziskavami na območju Clarion-Clipperton na globini približno 4 000 metrov. Prvotni namen odprave leta 2013 je bil izračunati količino kisika, ki ga porabijo organizmi na oceanskem dnu. Vendar so raziskovalci opazili ravno nasprotno. Nepričakovane odčitke kisika so pripisali okvari senzorja, vendar so ponovne odprave v letih 2021 in 2022 potrdile povišane koncentracije, ki so bile presenetljivo višje od tistih v z algami poraslih sončnih vodah. Znanstveniki še ne vedo natančno, kako deluje celoten mehanizem, vendar nastanek temnega kisika pripisujejo tem kamnitim gomoljem, ki jih niso našli na nobenem od preučevanih območij. Pri nadaljnjem raziskovanju so na površini konkrecij izmerili napetost približno 1 volt, zaradi česar so znanstveniki sklepali, da pri morebitnem združevanju več konkrecij poteka elektroliza, pri čemer se voda cepi na kisik in vodik.

Sulfati, pridobljeni iz kovin

Konkrecije tvorijo železov oksid, mangan, kobalt, nikelj, litij in drugi elementi, pomembni pri prehodu na zeleno energijo. Pri tem je samo v CCZ po podatkih Geološkega zavoda ZDA približno 21,1 milijarde ton konkrecij, ki vsebujejo več kovin kot vse svetovne zaloge na kopnem. To sestavo sta s pridom izkoristili družbi TMC the metals company (TMC) in SGS Canada, ki jima je junija 2024 uspelo proizvesti kobaltov sulfat visoke čistosti. Pred tem je bil dosežen napredek pri proizvodnji nikljevega sulfata, ki je prav tako izkoristil polimetalne konkrecije, pridobljene na lokaciji Clarion-Clipperton. Ti dosežki so del strategije družbe TMC za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po teh kovinah. Poleg tega so bili med proizvodnjo pridobljeni tudi stranski proizvodi, ki ne vsebujejo odpadkov, gnojila.

Začetek in padec zalog

Spori, ki spremljajo podzemno rudarjenje družbe TMC, so številni. Okoljske skupine Deep Sea Mining Campaign (DSMC), The Ocean Foundation (TOF) in Blue Climate Initiative (BCI) so julija 2024 pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo vložile pritožbo proti družbi TMC. Na podlagi letnega poročila so kanadsko podjetje obtožile, da je zagotovilo napačne in zavajajoče informacije o svojih kvalifikacijah, finančnih podatkih, povpraševanju po kovinah, ki jih namerava pridobivati, in njihovi povezavi s povpraševanjem po baterijah ter vplivu na avtohtone skupnosti. Poleg tega skupine trdijo, da je družba TMC podcenjevala regulativne in okoljske težave, povezane z rudarjenjem. Poleg tega se podjetje sooča s tožbo in drugimi težavami, ki so vplivale na uspešnost njegovih delnic. Te so od uvrstitve družbe TMC na borzo v padajočem trendu, s kratkoročnimi povečanji za največ 3 USD. 19. decembra 2024 je njihova vrednost znašala 0,76 USD.*

Razvoj cene delnice družbe TMC v zadnjih 5 letih. (Vir: Yahoo Finance) *

Wonderinterest Trading Ltd.

* Pretekli rezultati niso zagotovilo za prihodnje rezultate.