Tržno gibanje

Strokovne pogodbe za koruzo so na borzi CBOT (The Chicago Board of Trade) presegle enoletni vrh in 20. januarja 2025 dosegle 484 USD za bušelj (približno 25 kg koruze).* To je močno, skoraj 24-odstotno povečanje od lanskega avgusta. Še vedno pa je cena za 40 odstotkov nižja od najvišje vrednosti vseh časov, ki je znašala 813 dolarjev za bušelj*, kar bi lahko pomenilo nadaljnji potencial za rast.Koruza se je na CBOT na ta dan v primerjavi z enakim obdobjem lani prodajala za 8 odstotkov dražje, v petletni perspektivi pa za 30 odstotkov dražje.* 

Skok cen zaradi napovedi ministrstva

Bikovsko razpoloženje na trgu koruze so sprožile predvsem najnovejše napovedi ameriškega ministrstva za kmetijstvo. Poročilo, objavljeno 10. januarja 2025, je razkrilo nižja pričakovanja glede zalog, proizvodnje in pridelka koruze v ZDA v tekoči sezoni 2024/2025. Po podatkih Food Business News je ameriško ministrstvo za kmetijstvo v primerjavi z decembrskimi napovedmi za 11 odstotkov znižalo ocenjeno raven oskrbe s pridelkom, medtem ko naj bi se proizvodnja zmanjšala za 1,8 odstotka. Hkrati naj bi se zmanjšal tudi povprečni pridelek, in sicer za približno 2 odstotka. K zaskrbljenosti pridelovalcev prispevajo tudi negotove razmere v zvezi z novim ameriškim predsednikom, katerega morebitna trgovinska vojna in višje carine bi lahko pomembno vplivale na kmetijski sektor.

Malo tolažbe za polja

K pozitivnemu razvoju je prispevala tudi vremenska napoved v Argentini, kjer naj bi deževni dnevi nekako pomagali izsušenim poljem koruze. Država, ki je tretja največja svetovna dobaviteljica koruze, se že več tednov spopada s sušnim obdobjem, ki ga pripisujejo atmosferskemu pojavu La Niña, ki decembra poleg vročinskih valov prinaša tudi hladnejše vreme. Kljub negativnim vplivom vremenskega vzorca je letošnji, kot ga je opisala Nacionalna uprava za oceane in ozračje, šibek in nenavaden. Hkrati je urad v svoji izjavi z dne 9. januarja 2025 navedel, da se bo La Niña predvidoma ohranila do aprila. Zaradi teh dogodkov je argentinska žitna borza Rosario znižala svojo celoletno napoved pridelka za tekočo sezono za 2-3 milijone ton, na 48 milijonov ton. Navedla je tudi, da je kombinacija vremenskih razmer nastopila v zelo kritičnem času in da celo deževje naj ne bi bilo občutno.

Potencialna težava tudi za potrošnike

Koruzo in živilsko industrijo bi lahko precej ovirala tudi prepoved koruznega sirupa z visoko fruktozo (HFCS) in semenskih olj. Prepoved je predlagal kandidat Donalda Trumpa Robert F. Kennedy mlajši. Z zdravstvenega vidika v boju proti debelosti je to pozitiven korak, saj je koruzni sirup dodatek v številnih predelanih živilih. S poslovnega vidika pa ni tako rožnat. Kmetje na območjih, ki so močno odvisna od pridelave koruze, bi bili najbolj prizadeti. Poleg izpada dohodka bi prišlo tudi do padca borznih cen. Po podatkih družbe Benzinga se približno 8 odstotkov koruze porabi za proizvodnjo HFCS, samo zaradi prepovedi pa bi iz proizvodnje izpadlo 1,4 milijarde bušela koruze. Prepoved bi občutili tudi proizvajalci hrane, od manjših do korporacij, kot sta PepsiCo in Kraft Heinz, ki bi morali preiti na alternativne ali naravne formulacije izdelkov. Končno bi se vse spremembe odrazile v višjih cenah za potrošnike ali v razpoložljivosti. Po drugi strani pa lahko v praksi vidimo, da številna podjetja na nekaterih trgih namesto HFCS uporabljajo na primer tradicionalni sladkor, ki se lahko uporablja tudi kot nadomestek. Odličen primer te "dvojne kakovosti živil" je na primer Coca Cola, ki v svojih pijačah na Slovaškem uporablja HFCS, na avstrijskem trgu pa običajni sladkor. Kot je bilo omenjeno zgoraj, pa bi se posledična sprememba sestave seveda odrazila tudi v končni ceni na policah.

* Pretekli rezultati niso zagotovilo za prihodnje rezultate.

[1] Izjave za prihodnost temeljijo na predpostavkah in trenutnih pričakovanjih, ki so lahko netočna, ali na trenutnem gospodarskem okolju, ki se lahko spremeni. Takšne izjave niso jamstvo za prihodnjo uspešnost. Vključujejo tveganja in druge negotovosti, ki jih je težko predvideti. Rezultati se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so izraženi ali nakazani v izjavah, usmerjenih v prihodnost.