Ena od najpomembnejših razlik v primerjavi s prejšnjimi generacijami je starost, v kateri generacija Z začne razmišljati o denarju. Po poročilu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) iz marca 2025 z naslovom 2024 Global Investor Outlook približno tretjina mladih začne vlagati še med študijem ali v zgodnji odraslosti. To je približno dvakrat večji delež kot pri generaciji milenijcev v isti življenjski fazi. Še zanimivejše je, da se je več kot polovica anketiranih iz generacije Z začela zanimati za vlaganje še pred vstopom na trg dela. V primerjavi s tem je bil ta delež pri generaciji baby boomers le okoli ene petine. In zakaj? Mladi odraščajo v okolju visokih življenjskih stroškov, dragih stanovanj, negotovosti na trgu dela in šibkejšega prepričanja, da bo država ali tradicionalni pokojninski sistem nekega dne poskrbel za njihovo finančno prihodnost. Vlaganje zato za nekatere pripadnike generacije Z ni več le način za ustvarjanje bogastva, temveč postaja predvsem orodje za zagotavljanje določene ravni finančne varnosti.
Zaupanje se seli z institucij na tehnologijo
Mladi se bolj zanimajo za vlaganje kot prejšnje generacije, hkrati pa imajo manj zaupanja v sistem, ki jim to omogoča. Posledica tega je premik zaupanja v smeri tehnologije. Generacija Z veliko raje uporablja naložbene aplikacije, digitalne platforme, družbena omrežja, »finfluencerje« in orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je več kot 40 odstotkov mladih vlagateljev celo pripravljenih upravljanje svojih naložb zaupati umetni inteligenci. Med baby boomers je ta delež le 14 odstotkov. Za mlajšo generacijo tehnologija torej ni zgolj orodje. Postaja del samega finančnega sistema, v katerega zaupajo.
Kriptovalute namesto tradicionalnega portfelja?
Ta premik se jasno odraža v sami sestavi naložb. Generacija Z je precej bolj pripravljena vlagati v kompleksnejša in tveganejša sredstva, vključno s kriptovalutami in različnimi alternativnimi naložbami. Po podatkih WEF kar 71 odstotkov vlagateljev iz generacije Z ima v svojem naložbenem portfelju kriptovalute, ki predstavljajo več kot tretjino njihovega portfelja. V primerjavi s starejšimi generacijami, ki se v večji meri zanašajo na tradicionalna orodja za diverzifikacijo in zmanjševanje tveganja, to predstavlja znatno drugačen pristop. Pripravljenost, da prevzamejo nadzor nad lastnimi financami, lahko vodi do večje finančne neodvisnosti, po drugi strani pa – zlasti med neizkušenimi vlagatelji – lahko pomeni tudi podcenjevanje tveganja. Bolj ko se vlaganje prek pametnega telefona poenostavlja, lažje je vstopiti v naložbene produkte, ki jih mladi vlagatelji morda ne razumejo v celoti. Čeprav je res, da se najbolje učimo iz lastnih napak, so nekatere napake lahko resnično zelo drage, kar še posebej velja za naložbe.
Pomembnost varnega shranjevanja finančnih sredstev se spreminja
Zanimivo vprašanje je, ali bi se ta sprememba v vedenju lahko postopoma razširila tudi na bančne depozite. Evropejci, za razliko od Američanov, še vedno hranijo znaten delež svojega finančnega premoženja v gotovini in na bančnih računih, vendar naraščajoča inflacija postopoma zmanjšuje njihovo kupno moč. Zato se vedno več prihrankov usmerja v sklade, delnice in druge naložbe. Za nekatere varčevalce banka zato ni več samoumevna rešitev na vprašanje, kje je denar najvarnejši, saj želijo, da njihov denar ohrani svojo vrednost. Prav tu bi lahko bilo vedenje generacije Z predhodnik širše spremembe, ki bo postopoma vplivala tudi na to, kako starejše generacije upravljajo s svojimi financami.
Sprememba v vedenju je morda večja od same generacije Z
Najpomembnejši vidik novega trenda morda ni to, koliko mladih trenutno poseduje kriptovalute. Pomembnejše je, da se spreminja sam odnos do denarja. Generacija Z želi takojšen dostop, preprostost, prilagajanje svojim potrebam in možnost, da sama odloča o svojem denarju. Tradicionalni finančni svetovalec ni več samoumevna prva izbira. Banke in druge finančne institucije se zato soočajo z generacijskim izzivom. Ni dovolj, da ponudijo račun ali naložbeni produkt. Pokazati morajo, zakaj naj bi jim mladostnik zaupal prav njihov denar. In prav zato bi lahko današnja sprememba v vedenju mladih vlagateljev pomenila začetek veliko večje preobrazbe. Če se bo zaupanje v tradicionalne institucije še naprej slabšalo, medtem ko bo vlaganje prek tehnologije postajalo lažje, bi se meja med »varčevanjem« in »vlaganjem« v prihodnjih letih lahko znatno premaknila. In od tega premika bi lahko posledično imele koristi vse generacije...
