Analitiki iz Srednje Evrope - poleg mene so se v organizaciji Anglo-ameriške univerze zbrali še ekonomisti iz Poljske, Nemčije in Češke - so razpravljali o tem, ali ima proračunska reforma EU možnosti za uspeh in zlasti, ali je lahko učinkovita, tj. ali lahko pomaga zmanjšati dolg držav članic.

Odprl sem vprašanje z vidika naših strank, tj. vlagateljev in trgovcev na finančnih in kapitalskih trgih. Na primeru Grčije in njene proračunske krize sem dokumentiral, kako je dolg, ki se približuje plačilni nesposobnosti, dolgoročno škodoval vlagateljem v grške vrednostne papirje. Glavni borzni kazalnik Athens General Composite Index je padel z 2.683 EUR leta 2009 na 1.121 EUR v prvi polovici leta 2023, kar pomeni dolgoročno razvrednotenje vrednosti grških podjetij za več kot 50 %.

Sodelavci so me dopolnili z opisom razmer na trgu obveznic, kjer je bil zaradi brezodne podpore Evropske centralne banke grški trg obveznic dokončno izkrivljen. In to me pripelje do prvotnega vprašanja, zakaj vlagatelji po vsem svetu običajno zaupajo ameriškim vrednostnim papirjem. Bistvo ni v različnih proračunskih politikah vlad v EU in ZDA ali v bistveno drugačni monetarni politiki. Razlika je v posegih teh oblasti na trg. Posegi, ki izkrivljajo tržne informacije, odvračajo vlagatelje.

To potrjuje, da so slabe novice, ki prihajajo s trga, za vlagatelje še vedno boljša izbira kot navidezno dobre novice, zakamuflirane z državnimi posegi.

Olívia Lacenová glavna analitičarka Wonderinterest Trading Ltd